16. junija je potekal zaključni strokovni dogodek iz serije usposabljanj o krožnem javnem naročanju, namenjen povezovanju javnih naročnikov, podjetij in strokovnjakov ter predstavitvi konkretnih rešitev za trajnostne gradbene projekte.

Govorci na dogodku, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije organizirala  v okviru evropskega projekta CE-PRINCE (Interreg Central Europe), so razpravljali predvsem o praktičnih vidikih vključevanja krožnih in trajnostnih meril v javna naročila, pravnih možnosti za njihovo uporabo, izzivih pri pripravi ponudb ter primere dobrih praks iz Slovenije.

Osrednje sporočilo dogodka je bilo, da javni sektor ne gradi le objektov, ampak s svojimi odločitvami določa smer razvoja trga, spodbuja inovacije ter vpliva na to, kakšno gradbeništvo bo imela Slovenija čez desetletje in več.

CE-PRINCE Symposium

Področje zelenega javnega naročanja je sicer v Sloveniji dobro urejeno. Uredba je bila sprejeta leta 2017, novela, ki še zaostruje trajnostna merila, pa v letu 2025. Ta določa, da morajo javni gradbeni projekti v Sloveniji vsebovati najmanj 30 odstotkov lesenih komponent, pri čemer lahko izvajalci s certifikati kot je FSC CoC zmanjšajo ta delež na 20 odstotkov.

Med glavnimi izzivi so bili izpostavljeni pomanjkanje medsektorskega sodelovanja, manjko izkušenj in znanja predvsem pri naročnikih na lokalnem nivoju, ki se z večjimi oziroma pomembnejšimi infrastrukturnimi projekti redkeje srečujejo. Slišali smo tudi, da javni naročniki pri investicijah še naprej prvenstveno zasledujejo najnižjo nabavno ceno (četudi pod pojmom ekonomsko najugodnejšo), zato trg temu prilagaja svojo ponudbo. Če pa začnejo sistematično vključevati merila življenjskega cikla, učinkovite rabe virov, trajnosti, zdravja uporabnikov, digitalne sledljivosti in krožnosti, ustvarjajo povpraševanje po rešitvah z višjo dodano vrednostjo. Udeleženci dogodka so večkrat poudarili, da javno naročanje ne sme ostati zgolj administrativni postopek, temveč mora postati razvojni mehanizem države in orodje za doseganje dolgoročnih družbenih, okoljskih in gospodarskih ciljev.

Predstavljena je bila Gravia, nova slovenska baza gradbenih proizvodov z okoljskimi dokazili, med katere seveda spada tudi certifikat FSC. Gre za javno dostopni brskalnik, ki ga je razvilo podjetje Priot skupaj z Ministrstvom za naravne vire in prostor. Sedaj lahko vsak proizvajalec, distributer ali uvoznik registrira svoj gradbeni proizvod, pri čemer vnositelji prevzemajo odgovornost za resničnost podatkov.

Predstavniki projekta LIFE IP RESTART so predstavili analizo dejanskega izvajanja zelenega javnega naročanja v Sloveniji, medtem ko so strokovnjaki GZS predstavili rezultate projekta CE-PRINCE, stanje krožnega gospodarstva v Sloveniji, možnosti financiranja krožnih projektov ter novo orodje Circularity Audit za ocenjevanje pripravljenosti podjetij na prihodnje zahteve trga.

Pomemben prispevek so podali tudi predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, Ministrstva za javno upravo, Slovenskega državnega holdinga, Slovenskega regionalno razvojnega sklada, D.S.U. ter Odvetniške družbe Potočnik in partnerke, ki so predstavili pravne, razvojne in finančne vidike trajnostnega javnega naročanja.

Zaključni del dogodka je bil namenjen predstavitvi konkretnih rešitev na trgu, naš predstavnik Jure Rejec pa je v predstavitvi izpostavil pomen dokazovanja sledljivosti lesnih materialov. Uporaba FSC-certificiranega lesa namreč javnim naročnikom omogoča preverljivo dokazovanje trajnostnega izvora materialov v skladu z okoljskimi standardi.