English
hrvatski jezik
српски језик
slovenski jezik
Vasja Marinč, FSC-certified forest in Slovenia
Gozdni ekosistemi
Na kaj pomislite, ko slišite besedo gozd? Odgovorov je nešteto, a ne glede na to, ali vidite gozdove kot pljuča našega planeta, vire sladke vode ali preprosto kot kraj, kjer je vaša najljubša pohodniška pot, se verjetno vsi odgovori nanašajo na gozdne ekosisteme.
Marjan Artnak
Kaj je gozdni ekosistem?
Gozdni ekosistem je skupnost rastlin, živali, mikrobov in vseh drugih organizmov v interakciji s kemičnimi in fizikalnimi značilnostmi njihovega okolja, pri čemer gozd pomeni kopensko okolje, v katerem prevladujejo drevesa, ki rastejo v zaprtih krošnjah.
Organizmi, vključeni v gozdni ekosistem, so za preživetje soodvisni drug od drugega in jih je mogoče na splošno razvrstiti glede na njihovo ekološko vlogo kot proizvajalce, porabnike in razkrojevalce.
Gozdni ekosistem je lahko majhen kot mikrolokacija drevesnih vej, kjer medsebojno delujejo mahovi, žuželke in mikroskopski organizmi, ali velik kot na primer borealni gozd, ki obdaja Zemljo na severnih zemljepisnih širinah. Večji kot je, bolj kompleksne so potencialne interakcije.
Vasja Marinč
Zakaj je ta koncept pomemben?
Gozdovi so več kot le drevesa, saj so ključni za naše preživetje in razvoj. Razumevanje gozdov kot gozdnih ekosistemov nam koristi na številne načine:
- Razširimo našo predstavo o gozdu. Če na gozd gledamo kot na kompleksen sistem različnih in sočasnih interakcij, gozdove cenimo in vrednotimo na povsem novi ravni.
- Spoštujmo širok spekter storitev gozdnih ekosistemov. Človeštvo in ekosistemi so medsebojno močno povezani na številne načine. Neposredne in posredne koristi ekosistemov so znane kot storitve ekosistemov.
- Nadgradimo naše razumevanje odgovornega upravljanja z gozdovi. Razumevanje kompleksnosti gozdnih ekosistemov obogati naše prakse upravljanja z gozdovi, da vedno upoštevamo vitalne habitate za množico živalskih in rastlinskih vrst, regulacijo pretoka vode, oskrbo s čistim zrakom, nastanek tal in številne druge dejavnike.
Vrste gozdnih ekosistemov
Gozdovi obstajajo v vseh vrstah podnebja, bodisi v suhem, mokrem, izjemno mrzlem ali izjemno vročem. Lepota gozdnih ekosistemov je v njihovi raznolikosti. Glede na njihovo oddaljenost od ekvatorja jih lahko razvrstimo v tri glavne vrste – tropski gozdni ekosistem, zmerni gozdni ekosistem in borealni gozdni ekosistem.
Tropski gozdni ekosistem
Zmerni gozdni ekosistem
Borealni gozdni ekosistem
Tropski gozdovi večinoma obstajajo okoli ekvatorja v krajih, kot so Južna Amerika, Afrika, regija Amazonije in jugovzhodna Azija. Imajo največjo raznolikost oziroma pestrost vrst na svetu.
Tukaj skozi vse leto veliko dežuje, vendar temperatura ostaja stabilna okoli 27 °C. Na splošno imajo ti gozdovi dve sezoni, in sicer deževno in suho.
Temperatura, padavine in dvanajst ur dnevne svetlobe spodbujajo rast do 100 različnih vrst dreves. Nekatere med njimi so širokolistna drevesa, mahovi, praproti, palme in orhideje.
Ta drevesa rastejo zelo gosto in zastirajo večino svetlobe. V teh gozdovih lahko najdemo tudi živali, kot so kače, žabe, kuščarji, opice, anakonde, jaguarji in majhni sesalci.
Tla teh gozdov zaradi izpiranja nimajo veliko hranil, zaradi česar postanejo neuporabna za kmetijstvo že po nekaj letih uporabe. Zgornja plast zemlje se namreč hitro izčrpa.
Zmerne gozdove najdemo v Severni Ameriki, Severovzhodni Aziji in Evropi. V teh gozdovih so štirje letni časi, kjer se temperatura na splošno giblje med -30 in 30 °C.
Ti gozdovi prejmejo približno 75-150 cm padavin. Običajno najdemo tam v povprečju le tri do štiri vrste dreves na kvadratni kilometer.
Listopadna drevesa ali drevesa, ki odvržejo listje, predstavljajo velik delež dreves. Med njimi so hrast, bukev, brest, javor, breza, vrba in hikori. Tu rastejo tudi iglavci, kot so borovci in jelke.
Nekatere izmed pogostih živali so zajci, ptice, veverice, jeleni, volkovi, lisice in medvedi. Tako rastline kot živali so prilagodljive na mrzle zime in toplo poletje. Tla teh gozdov so rodovitna zaradi kombinacije propadajočega odpadlega listja in zmernih temperatur.
Običajno ga najdemo med 50 in 60 stopinjami zemljepisne širine v subarktičnem pasu, ki obsega Sibirijo, Skandinavijo, Aljasko in Kanado. Ta ekosistem ima dva letna časa, in sicer kratko, vlažno in zmerno toplo poletje ter dolgo, hladno in suho zimo.
Temperatura se giblje od -40 do 20°C. Tu najdemo zimzelene iglavce z iglicami, ki prenesejo mraz, kot so bor, jelka in smreka.
Nekatere živali, ki tukaj živijo, so severni jeleni, netopirji, mali sesalci, ptice, losi, medvedi, risi, volkovi in podobne živali, ki lahko prenesejo dolge in mrzle zime. Te živali imajo običajno gosto dlako ali druge vrste toplotnih oblog.
Zemlja ima tukaj zelo tanko plast in je revna s hranili ter kisla. Tudi drevesne krošnje ne prepuščajo veliko sončne svetlobe, zato je podrastja zelo malo.
Morda vas bo zanimalo tudi