Deforestacija

Pritiski svetovnega trga, prehranske zahteve in izgube ter odpadki vzdolž kmetijskih prehrambenih verig spodbujajo povpraševanje po kmetijskih proizvodih, kar posledično povzroča krčenje gozdov.

Potreba po zagotavljanju hrane in energije za naraščajoče svetovno prebivalstvo je na splošno glavni vzrok za izgubo gozdov in gozdne biotske raznovrstnosti.

V Afriki sta pritisk prebivalstva in revščina glavni grožnji ohranjanju gozdov, zaradi česar revni kmetje spreminjajo gozdove v obdelovalne površine. Drugod krčenje gozdov spodbujajo spremembe v potrošniških vzorcih premožnejšega prebivalstva.

Najvišja letna stopnja krčenja gozdov v letih 2015–2020 je bila v Afriki (4,41 milijona ha), sledita Južna Amerika (2,96 milijona ha) in Azija (2,24 milijona ha).

Stopnja krčenja gozdov se je v Afriki od leta 1990 povečala, čeprav je prišlo do skromnega zmanjšanja stopnje v letih 2015–2020 v primerjavi z obdobjem 2010–2015. Po drugi strani pa je stopnja krčenja gozdov v Aziji in Južni Ameriki sedaj skoraj za polovico manjša kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Po ocenah je bilo od leta 1990 naprej zaradi krčenja gozdov po vsem svetu izgubljenih 420 milijonov ha gozdov, vendar se je stopnja izgube gozdov znatno zmanjšala. V zadnjem petletnem obdobju (2015–2020) je bila letna stopnja krčenja gozdov ocenjena na 10 milijonov ha (velikost je podobna gozdni površini regije Adria-Balkan), kar je manj od 12 milijonov ha v letih 2010–2015.

Svet je od leta 1990 izgubil 178 milijonov ha neto površin gozda. Stopnja neto izgube gozda se je v obdobju 1990–2020 znatno zmanjšala zaradi zmanjšanja krčenja gozdov v nekaterih državah ter povečanja gozdne površine v drugih zaradi pogozdovanja in naravnega širjenja gozdov. Stopnja upadanja neto izgube gozdov se je v zadnjem desetletju upočasnila zaradi zmanjšanja stopnje širjenja gozdov.