Gozdovi po svetu

93 % (3,75 milijarde ha) gozdne površine po vsem svetu sestavljajo gozdovi, ki se naravno obnavljajo, 7 % (290 milijonov ha) pa je zasajenih. Površina naravno obnavljajočih se gozdov se je od leta 1990 zmanjšala (z upadajočo stopnjo izgube), povečala pa se je površina zasajenih gozdov za 123 milijonov ha. Stopnja povečevanja površin zasajenih gozdov se je v zadnjih desetih letih upočasnila.

Plantažni gozdovi oziroma nasadi pokrivajo približno 131 milijonov ha, kar je 3 % svetovne površine gozdov in 45 % celotne površine zasajenih gozdov. Najvišji delež plantažnega gozda je v Južni Ameriki, kjer predstavlja ta gozdni tip 99 % celotne plantažne površine in 2 % celotne gozdne površine. Najmanjši delež plantažnega gozda je v Evropi, kjer predstavlja 6 % zasajenih gozdov in 0,4 % celotne gozdne površine.

Ocenjuje se, da je po vsem svetu na zavarovanih območjih 726 milijonov ha gozdov. Od šestih svetovnih regij ima Južna Amerika največji delež gozdov v zavarovanih območjih, in sicer 31 %. Površina gozdov v zavarovanih območjih se je na svetovni ravni od leta 1990 povečala za 191 milijonov ha, vendar se je stopnja letnega povečevanja v letih 2010–2020 upočasnila.

Na svetu je še vedno vsaj 1,11 milijarde ha prvinskih gozdov – to so gozdovi, sestavljeni iz avtohtonih vrst, v katerih ni jasno vidnih znakov človeške aktivnosti in ekološki procesi niso bili bistveno moteni. Tri države – Brazilija, Kanada in Ruska federacija – imajo več kot polovico (61 %) prvotnih gozdov na svetu. Površina primarnih gozdov se je od leta 1990 zmanjšala za 81 milijonov ha, vendar se je stopnja izgube v letih 2010–2020 v primerjavi s prejšnjim desetletjem več kot prepolovila.

Večina gozdov v Evropi ima načrte upravljanja; po drugi strani pa obstajajo načrti upravljanja za manj kot 25 % gozdov v Afriki in manj kot 20 % v Južni Ameriki. Površina gozdov v načrtih upravljanja se povečuje v vseh regijah – na svetovni ravni se je od leta 2000 povečala za 233 milijonov ha in leta 2020 dosegla 2,05 milijarde ha.

73 % svetovnih gozdov je v javni lasti, 22 % je v zasebni lasti, lastništvo preostalih pa je kategorizirano kot ''neznano'' ali ''drugo'' (slednje večinoma obsega gozdove, kjer je lastništvo sporno ali v prehodu). V vseh regijah in večini subregij prevladuje javna lastnina. Med regijami imajo največji delež zasebnih gozdov Oceanija, Severna in Srednja Amerika ter Južna Amerika. V svetovnem merilu se delež gozdov v javni lasti od leta 1990 zmanjšuje, površina gozdov v zasebni lasti pa povečuje.

Na svetovni ravni se s približno 1,15 milijarde ha gozdov gospodari predvsem za proizvodnjo lesnih in nelesnih gozdnih proizvodov. Poleg tega je 749 milijonov ha namenjenih večkratni rabi, ki pogosto vključuje pridelavo. Po svetu je površina gozdov, namenjenih predvsem proizvodnji, od leta 1990 razmeroma stabilna, vendar se je površina gozdov za večkratno rabo zmanjšala za približno 71 milijonov ha.