Degradacija

Človeške dejavnosti, ki povzročajo degradacijo gozdov, lahko vključujejo:

• prekomerno pašo;
• uničenje habitata;
• vnos invazivnih vrst;
• povpraševanje po lesu in oglju;
• prekomerno sečnjo;
• požare, ki jih povzroči človek;
• neodgovorno rabo gozdov in smetenje gozdov;
• posredne učinke človeških dejavnosti, kot so podnebne spremembe.

Suše, tropske nevihte, vročinski valovi, požari ali zmrzali so zaradi podnebnih sprememb vse hujši in pogostejši, kar povzroča zmanjšanje zdravja gozdov, odpornosti, produktivnosti in sestave.

V svetovnem merilu je suša priznana kot najbolj razširjen dejavnik, ki vpliva na funkcije gozdov in umrljivost dreves. Kljub temu pa se gozdovi na različnih območjih soočajo tudi z drugimi ekstremnimi podnebnimi dogodki, ki so lahko zelo stresni in celo uničujoči, z občutnim zmanjšanjem njihove zmožnosti blaženja podnebnih sprememb in drugih ekosistemskih storitev.

Medtem ko so nekateri gozdni ekosistemi v svojem naravnem stanju odvisni od gozdnih požarov (naravno povzročenih), številne gozdne požare danes povzročajo človeške dejavnosti in kot taki predstavljajo vse večjo grožnjo zlasti na suhih območjih, kot so na primer sredozemske države.

Gozdni požari prispevajo k globalnim izpustom toplogrednih plinov (negativna povratna zanka, ki sprošča naravno vezan ogljik nazaj v ozračje, kar povzroča nadaljnje globalno segrevanje), povečujejo onesnaženost zraka in lahko vplivajo na regionalno kakovost zraka. Požari lahko motijo ​​naravne cikle gozdov in povzročijo izginotje nekaterih vrst, hkrati pa pomagajo pri razmnoževanju invazivnih rastlin. Poleg tega lahko pepel uniči velik del hranilnih snovi in razjeda zemljo ter povzroči poplave in zemeljske plazove.

Škodljivci lahko povzročijo škodo, upad in propad gozdov. V zadnjih letih se je v gozdovih povečala nevarnost škodljivcev, predvsem tujerodnih invazivnih škodljivcev.

Nekateri gozdni škodljivci so:

• insekti;
• žuželke, ki se hranijo z listjem;
• podlubniki;
• mokarji;
• žuželke, ki vrtajo luknje;
• žuželke, ki žvečijo;
• žuželke, ki sesajo;
• žolčniki;
• žuželke, ki napadajo semena, storže, cvetove in sadje;
• žuželke, ki pikajo, grizejo, itd.

Izraz "drevesna bolezen" zajema širok spekter patogenih okužb, nenormalnosti in motenj normalne strukture in rasti drevesa.

Nekatere gozdne bolezni so:

• bolezni korenin in rdeča gniloba;
• propadanje stebla/razjede;
• bolezni listov;
• upadanje kompleksov odmiranja/venenja;
• stebelna rja;
• rja smrekove metle;
• biotska škoda;
• bolezni žuželk;
• gljive.

Razdrobljenost gozdov je drobitev velikih, sosedskih, gozdnatih območij na manjše dele gozda; običajno so ti deli ločeni s cestami, kmetijstvom, komunalnimi koridorji, parcelacijami ali drugimi človeškimi dejavnostmi.

Učinki razdrobljenosti so dobro dokumentirani na vseh gozdnatih področjih planeta. Na splošno zmanjševanje zdravja gozdov in degradacija habitata ter razdrobljenost vodi do izgube biotske raznovrstnosti, povečanja števila invazivnih rastlin, škodljivcev in patogenov ter zmanjšanja kakovosti vode. Vsi ti obsežni učinki izvirajo iz dveh osnovnih težav: razdrobljenost povečuje izolacijo med gozdnimi skupnostmi in povečuje tako imenovane robne učinke.