Gozdovi najbolje blažijo podnebne spremembe, a potrebujejo našo pomoč!
Napačno je prepričanje, da je najboljši način za zaščito gozda, da ga pustimo pri miru – in glede na vse hitrejše podnebne spremembe in naraščanje svetovnega prebivalstva je odgovorno upravljanje z gozdovi pomembnejše kot kdaj koli prej. Gozdni ekosistemi širom sveta so se oblikovali veliko preden so se pojavili ljudje in imajo dokazano sposobnost prilagajanja, zato so argumenti v prid pristopu brez poseganja upravičeni. Vendar trenutne podnebne spremembe spreminjajo ravnovesje naravnega sveta tako hitro, da se bodo nekatere drevesne vrste in populacije bile prisiljene boriti za preživetje. Te spremembe bodo verjetno pospešile potrebo po skrbnem upravljanju z gozdovi že v tem stoletju, kar ne bo le izbira, ampak naša dolžnost.
Ogroženost gozdov je v porastu ...
... obenem pa so gozdovi postali manj prilagodljivi.
Leta 2021 smo bili priča navalu ekstremnih vremenskih dogodkov po vsem svetu in to ni bil le občutek – dogajajo se namreč vse pogosteje in postajajo vse intenzivnejši. Povečuje se število vročinskih valov v oceanih in na kopnem, povečuje se intenzivnost padavin in suše ter povečuje intenzivnost gozdnih požarov. Podnebne spremembe bodo verjetno razširile obseg in pojav gozdnih škodljivcev in patogenov. Škodljivci in patogeni se običajno pojavijo pri nizki populaciji ali stopnji okužbe v gozdovih, vendar občasno povzročijo opustošenje na drevesih. Ko so drevesa izpostavljena suši ali gozdnemu požaru, lahko postanejo manj odporna na škodljivce in patogene. Zaradi podnebnih sprememb bi se lahko gozdovi soočili s povečanimi izbruhi. To na primer postaja že bolj očitno z nedavnim povečanjem primerov podlubnikov po Evropi.
Če želite izvedeti več o glavnih grožnjah, s katerimi se danes soočajo svetovni gozdovi, kliknite tukaj.
Gozdovi morajo slediti spremembam, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Da bi to zagotovili, je ključnega pomena ohranitev gozdnih genskih virov, inherentnega genskega materiala, ki obstaja znotraj vrst in tvori osnovo za prilagajanje. Danes so v Evropi ostala le še majhna območja prvinskih gozdov, kar potrjuje dejstvo, da so naše številne zgodovinske interakcije z gozdovi povzročile spremembo njihove genetske zasnove.
Nekateri primeri vključujejo:
→ krčenje gozdov v preteklosti, ki je v nekaterih regijah izčrpalo gozdne genske vire do te mere, da so slabše opremljeni za prilagajanje podnebnim spremembam, ali
→ zgodovinski premiki gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM), kot so semena, storži, podtaknjenci in sadike določenih drevesnih vrst, ki so spremenili svetovne (in zlasti evropske) gozdove. Ljudje domnevajo, da imajo evropski gozdovi visoko stopnjo naravnosti, vendar so bili v mnogih primerih bistveno spremenjeni.
Aktivno in odgovorno upravljanje z gozdovi pomaga preprečevati nadaljnjo gensko erozijo.
Trije stebri odgovornega upravljanja z gozdovi
Okoljsko primerno upravljanje z gozdovi zagotavlja, da proizvodnja lesa, nelesnih proizvodov in ekosistemskih storitev ohranja biotsko raznovrstnost gozda, produktivnost in ekološke procese.
Družbeno koristno upravljanje z gozdovi pomaga lokalnemu prebivalstvu in širši družbi uživati dolgoročne koristi ter lokalnemu prebivalstvu zagotavlja močne spodbude za ohranjanje gozdnih virov in upoštevanje dolgoročnih načrtov upravljanja.
Ekonomsko vzdržno upravljanje z gozdovi pomeni, da so gozdne dejavnosti strukturirane in upravljane tako, da so dovolj dobičkonosne, ne da bi pri tem ustvarjale finančni dobiček na račun gozdnih virov, ekosistemov ali prizadetih skupnosti.
Odgovorno upravljanje z gozdovi je skrb in raba gozdov in gozdnih zemljišč na način in s stopnjo, ki ohranja njihovo biotsko raznovrstnost, produktivnost, sposobnost obnavljanja, vitalnost in njihov potencial za izpolnjevanje pa tudi ekološke, gospodarske in družbene funkcije na lokalni, nacionalni in globalni ravni ter ne povzroča škode drugim ekosistemom tako v sedanjosti kot v prihodnosti.