Gozdovi in upravljanje z gozdovi na Hrvaškem

Panjevec je nizkorastoča oblika gozda. V teh gozdovih je večina dreves nastala z rastjo iz posekanih štorov. Najpogosteje uporabljene vrste so: akacija, navadni in črni gaber, bukev, medeni hrast, črnika, cer, črna jelša in kostanj.

Panjevci nastajajo namenoma, zaradi potreb po drvih ali zaradi potreb lova (ustrezajo določenim vrstam divjadi). Nekateri panjevci so lahko posledica slabega gospodarjenja z gozdovi. Štori imajo nižjo kakovost rasti lesne mase in običajno generirajo manj ekosistemskih storitev v primerjavi z visokimi gozdovi. Zato je priporočljivo postopoma spreminjati štore v visoke gozdove, da postanejo bolj kakovostni.

Na Hrvaškem je 358.802,98 ha te gozdne gojitvene oblike.

Degradirani sestoji vključujejo grmišča, goščave, makije in garige.

Grmišče - degradiran grmičast gozd, kjer se drevesa in grmi nahajajo na isti površini oziroma na istem nivoju.

Gošča - degradirana oblika grmišča; gre za območje, poraslo z grmovjem.

Makija - degradacijska faza gozda črnike, ki nastane iz štora.

Garig - degradirana makija grmičastih zimzelenih vrst z združbo, ki pokriva približno 50 % njene površine, ostalo pa je manjša poseka.

Na Hrvaškem je 665.794,35 ha te gozdne gojitvene oblike.​

Prebiralna sečnja je sečnja v prebiralnem sestoju, njegova značilnost pa je, da na isti površini poteka sečnja zrelih dreves, redčenje in nega oziroma čiščenje mladih sestojev.

Prebiralni sestoji so sestoji jelke in drugih vrst dreves, kjer najdemo drevesa različnih višin in premera, gospodarjenje pa je individualno (vsako drevo je enota zase) ali skupinsko (na neki površini imamo več manjših osebkov, velikosti 1-2 višine dreves, ki se gospodarijo ločeno). Prebiralni sestoj je sestoj, v katerem so na enoto površine jelke in druge naravne drevesne vrste v tej združbi, ki so različnih višin in debelin, razporejene v vodoravni drevesni ali gručasti strukturi in v treh slojih vertikalne strukture.

Prebiralni sestoji so sestavljeni iz različno starih dreves, torej je prebiralno gospodarjenje takšen način ravnanja z gozdom, s katerim dosežemo, da v gozdu rastejo drevesa vseh starosti, eno ob drugem. Prebiralni gozd je sestavljen iz številnih prebiralnih sestojev.

Prebiralni sestoji na Hrvaškem so vezani na območje jelke in so razširjeni predvsem na območju Dinarskega gorstva, to je na območju Gorskega Kotarja in Like, običajno med 600 in 1.300 metri nadmorske višine.

Prebiralni sestoj ima trajno neenoten videz in selektivno obliko, medtem ko so krošnje razporejene v različnih višinah, tako da v celoti zapolnjujejo celoten profil sestoja do tal, ki jih neprekinjeno pokrivajo krošnje.

Glede na vertikalno razvrstitev poznamo več profilov izbranih sestojev:

• dominanten profil;
• vmesni profil;
• zatrta drevesa.

V dominantni legi so tista drevesa, katerih krošnje se prosto razvijajo ali so rahlo pod vplivom krošenj sosednjih dreves in se borijo za prostor na tleh in nad tlemi. V vmesnem položaju so drevesa, ki tekmujejo s sosednjimi drevesi in se borijo za življenjski prostor v srednjem in zgornjem sloju, v primeru ugodnih strukturnih sprememb (posek) pa se borijo za prevladujoč položaj v sestoju. Drevesa v podrastnem sloju so zatrta drevesa, ki so od zgoraj močno zasenčena, z majhnim višinskim prirastkom in tudi čakajo, da v določenih časovnih in strukturnih razmerah zrastejo v zgornje lege v sestoju.

Za razliko od enodobnih sestojev, kjer so sestoji razvrščeni po starostnih razredih, v prebornih sestojih starost ni določena, zato strukturo lesne zaloge razvrščamo v tri debelinske razrede (10-30 cm; 31-50 cm in več kot 51 cm).

Lesna zaloga v običajnem prebiralnem sestoju rahlo niha skozi čas, količina pa naj bi se gibala od minimalne vrednosti na začetku "patruljiranja" do maksimalne vrednosti na koncu "patrulje", zato mora biti struktura običajnega prebiralnega sestoja skozi čas konstantna. Rotacija je čas, ki preteče med dvema rednima sečnjama v istem sestoju.

V običajnem prebiralnem gozdu je količina lesne zaloge, namenjene za posek, približno enaka prirastu, torej v običajnem prebiralnem gozdu posekamo prirastek, ki se nabere na enem območju sestoja, na katerem se v istem letu izvaja posek. Z odbiranjem dreves za posek in posekom v prebirnem sestoju se hkrati izvajata nega in pomlajevanje, oblikuje prebiralna struktura, izkorišča gozd in vzdržuje njegova higiena.

Za razliko od enodobnih sestojev, kjer se cilji gospodarjenja dosegajo z določenim kolobarjem (časovno obdobje od oblikovanja sestoja do njegove pomladitve), je cilj gospodarjenja v prebiranih sestojih doseči premer posečne zrelosti glavnih drevesnih vrst, ki so določene na podlagi namembnosti gozda, bonitete in cilja gospodarjenja. Glede na raziskavo premera letne zrelosti jelk so najugodnejši premeri od 60 do 70 cm.

V običajnih večstarostnih sestojih so skupine dreves različnih starosti in razvojnih stopenj razpršene, pri čemer so drevesa znotraj posamezne skupine enako stara in na enaki razvojni stopnji, gospodarjenje pa je skupinsko. Površina posamezne skupine dreves iste starosti in razvojne stopnje v večstarostnih sestojih naj bi bila od 0,2 ha do 2,0 ha. Skupine dreves naj bodo mozaično razporejene in prostorsko ločene znotraj enega raznostarega sestoja.

Zaradi strukture (manjša površina pomlajevanja, rahla nihanja lesne zaloge skozi čas) se izbira večstarostnega gospodarjenja uporablja v kraških gozdovih, gozdovih zasebnih lastnikov gozdov, gozdovih s posebnim namenom, varovalnih gozdovih in v gozdovih, ki imajo pomembno zaščitno funkcijo.

Običajna lesna zaloga večstarostnih sestojev visoke rastne oblike je enaka polovici običajne lesne zaloge zrelega enakostarega sestoja.

Glede na cilje gospodarjenja v večstarostnih sestojih se posečna zrelost posamezne skupine določa na podlagi predpisanega kolobarja glavnih drevesnih vrst ob upoštevanju namembnosti gozda in gojitvene oblike.

V večstarostnih sestojih starost ni prikazana, zato je struktura lesne zaloge prikazana v treh debelinskih razredih (10-30 cm; 31-50 cm in več kot 51 cm). Prav tako lesna zaloga v običajnem neenakomerno starem sestoju skozi čas rahlo niha, ta količina pa naj bi se gibala med vrednostjo na začetku kolobarja (pred posekom) in vrednostjo na koncu kolobarja (po poseku). Rotacija je čas, ki preteče med dvema rednima sečnjama v istem sestoju.

Skupinsko gospodarjenje na manjših površinah je predvideno neenakomerno glede na starost dreves, pri čemer vsaka skupina predstavlja ločen del sestoja s specifičnimi gozdnogojitvenimi postopki. Na ta način ima večstarostno gospodarjenje značilnosti enodobnega gospodarjenja, vendar na manjših površinah, kjer so vsi izvedeni gozdnogojitveni postopki določeni z razvojno stopnjo določene skupine dreves v sestoju.

Izhajajoč iz tega ima večstarostno gospodarjenje značilnosti enodobnega gospodarjenja, saj se gojitveni posegi nege in obnove načrtujejo in izvajajo na enak način kot pri enako starih starih sestojih, le v prostorsko ločenih skupinah od 0,2 ha do 2,0 ha.

Večstarostno gospodarjenje je bilo prvič omogočeno z določili Odloka o gospodarjenju z gozdovi iz leta 2006, vendar trenutno stanje večine sestojev, ki bi morali biti upravljani na ta način, običajno odstopa od teoretičnih predpostavk, ki veljajo za običajne strukture večstarostnih sestojev.