Gozdovi in upravljanje z gozdovi v Sloveniji

Varovalni gozdovi so gozdovi, ki varujejo zemljišča pred usedanjem, spiranjem in erozijo, gozdovi na strmih pobočjih ali obrežjih, gozdovi, ki so izpostavljeni močnim vetrovom, gozdovi, ki zadržujejo hiter odtok vode na hudourniških območjih in s tem varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi, gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo in plazovi, gozdovi v kmetijski oziroma podeželjski krajini s poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti ter gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije.

V Sloveniji je 98.828 ha varovalnih gozdov (okrog 8 %).

Gozdovi posebnega pomena so gozdni rezervati, kjer potekajo raziskovalne dejavnosti. Gre za gozdove, ki so zaradi svoje razvojne stopnje in dosedanjega razvoja izjemnega pomena za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti ter varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine.

V Sloveniji je 9.426 ha gozdov posebnega pomena (manj kot 1 %).

V prebiralnem gospodarjenju so gozdna drevesa vseh dimenzij zastopana na majhni površini, kar zagotavlja trajnostno pridelavo in ohranjanje potenciala rastišč. Regeneracija je neprekinjena, rast in razvoj dreves pa sta bolj individualizirana v primerjavi z nepravilnim ''sherwood'' sistemom. Sloj krošenj ni neprekinjen, temveč variabilen, večplasten in sledi stopničasti strukturi. Po tej metodi se gospodari tudi s petino gozdov na Hrvaškem.

Pri socialni rasti dreves pride do zaraščanja posameznih dreves, ko svetlobne razmere ali pojav konkurenčnih dreves omogočijo prehod iz ene plasti v drugo. V selekcijskih sestojih lahko določimo različne sestojne lege gozdnega drevja na naslednje načine:

1. za položaj zatrtih osebkov, ki čakajo na svojo priložnost, so značilna senčna mikro rastišča, kjer je rast v višino zatrta, preživijo pa le najmočnejši osebki. Vrste, odporne na senco, kot je navadna smreka, bi lahko na tem mestu živele več kot sto let.
2. položaj tekača označujejo manjši prostori in svetlobni jaški, kjer se rast v višino močno poveča zaradi povečane prisotnosti svetlobe ali odstranitve konkurence.
3. položaj zmagovalca ali nosilca označuje trenutek, ko je socialni vzpon končan in se začne dolgo obdobje stabilne, nezadržne višine in radialne rasti.

Ta način gospodarjenja z gozdovi ni primeren za vse drevesne vrste in vsa rastišča, bolj je prilagojen senčno-tolerantnim vrstam, ki uspevajo v skromnih svetlobnih razmerah – predvsem iglavcem (smreka in jelka). Pri listnatih vrstah (bukev in hrast) je prebiralno gospodarjenje zahtevnejše predvsem zaradi nezaželenih rastnih oblik in slabe kakovosti sortimenta ob premajhni svetlobi, kar je povezano z visokimi stroški.

Gospodarjenje na osnovi sproščene tehnike gojenja gozdov je eno najmlajših in vključuje načela nasičenosti, selekcije in nepravilnih sistemov zaščitnih gozdov. Zanj je značilna prosta izbira gozdnogojitvenih ukrepov, zahteva pa veliko strokovne usposobljenosti in doslednosti. Primeren je za vse vrste rastišč in sestojev, predvsem pa v primerih, ko ne moremo upoštevati le principov nepravilnega ''sherwood'' sistema ali le pletilke: uporabimo ga lahko na degradiranih in spremenjenih sestojih, kjer se pojavljajo težave zaradi neustreznega predhodnega gospodarjenja ali v degradiranih ali propadajočih gozdovih, kjer razmere rastišča in sestoja zahtevajo veliko prilagodljivost glede sprejetih gozdnogojitvenih pristopov. Združuje elemente različnih pristopov na majhnih površinah in zahteva skrbno in zahtevno načrtovanje glede na postavljene cilje upravljanja.

Negovalni ukrepi se izvajajo v vseh fazah razvoja sestoja. Cilj vsake razvojne faze je njena naslednja faza, kjer so podrobno opisane njihove značilnosti in lastnosti - kakovost, struktura in morebitne posebnosti rastišča.

• V najmlajši razvojni fazi izvajamo neposredno nego za zaščito mladik v rastlinskem sloju z uravnavanjem vrstnih primesi in čiščenjem.
• S čiščenjem strnjenega mladega gozda (2-3m višine) se odbere množica kakovostnih osebkov in zagotovijo pogoji za socialni vzpon. Boljšo kakovost lesa v prihodnosti povečamo z odstranitvijo zaraščenih in razvejanih dreves, s tem pa zmanjšamo gostoto in zagotovimo večjo mehansko stabilnost.
• Ko je razslojevanje v prvi fazi končano in se začnejo pojavljati gospodarsko zanimive lastnosti osebkov, začnemo izvajati selektivno redčenje za spodbujanje rasti, saj je rastni prostor omejen. Nekdanja množična selekcija se progresivno transformira v izbrane skupine in/ali odzivne posameznike. Pogostost redčenja je odvisna od vrste in lokacije.