Načela in merila FSC

Načela in merila zajemajo vse gozdnogospodarske dejavnosti podjetja, ki so povezane z gozdom, bodisi v gozdu ali zunaj njega; ne glede na to, ali se izvajajo neposredno ali pogodbeno. Predstavljajo jedro certificiranja upravljanja z gozdovi.

Vsi certificirani gozdovi morajo izpolnjevati vsa načela in merila FSC.

Forest manager
  1. Načelo: Skladnost z zakoni

    Organizacija mora spoštovati vse veljavne zakone, predpise in nacionalne ratificirane mednarodne pogodbe, konvencije in sporazume.

    1.1 Organizacija mora biti pravno opredeljen subjekt z jasno, dokumentirano in neizpodbitno pravno registracijo, s pisnim dovoljenjem pravno pristojnega organa za določene dejavnosti.

    1.2 Organizacija mora dokazati, da so pravni status enote upravljanja, vključno s pravicami posesti in uporabe, ter njene omejitve jasno opredeljeni.

    1.3 Organizacija mora imeti zakonske pravice za delovanje v upravljavski enoti, ki ustrezajo pravnemu statusu Organizacije in upravljavske enote, ter izpolnjuje s tem povezane pravne obveznosti v veljavnih državnih in lokalnih zakonih in predpisih ter upravnih zahtevah. Zakonske pravice zagotavljajo pridobivanje proizvodov in/ali dobavo ekosistemskih storitev znotraj upravljavske enote. Organizacija mora kriti zakonsko predpisane stroške, povezane s temi pravicami in obveznostmi.

    1.4 Organizacija mora sprejeti in izvajati ukrepe in/ali sodelovati z regulativnimi agencijami za sistematično zaščito enote upravljanja pred nepooblaščeno ali nezakonito uporabo virov, poravnavo in drugimi nezakonitimi dejavnostmi.

    1.5 Organizacija mora upoštevati veljavne nacionalne zakone, lokalne zakone, ratificirane mednarodne konvencije in obvezujoče kodekse ravnanja v zvezi s prevozom in trgovino z gozdnimi proizvodi znotraj in iz upravljavske enote in/ali do točke prve prodaje.

    1.6 Organizacija mora identificirati, preprečevati in reševati spore v zvezi z vprašanji zakonskega ali običajnega prava, ki jih je mogoče pravočasno poravnati izvensodno, s sodelovanjem s prizadetimi deležniki.

    1.7 Organizacija mora javno objaviti zavezo, da ne bo ponujala ali prejemala podkupnin v denarju ali v kateri koli drugi obliki korupcije, in bo spoštovala protikorupcijsko zakonodajo, kjer ta obstaja. Če protikorupcijske zakonodaje ni, mora Organizacija izvajati druge protikorupcijske ukrepe, ki so sorazmerni z obsegom in intenzivnostjo upravljavskih dejavnosti ter korupcijskim tveganjem.

    1.8 Organizacija mora pokazati dolgoročno zavezanost spoštovanju načel in meril FSC v upravljavski enoti ter povezanih politik in standardov FSC. Izjavo o tej zavezi mora vsebovati javno dostopen dokument, ki je dostopen brezplačno.

  2. Načelo: Pravice delavcev in pogoji zaposlovanja

    Organizacija mora ohranjati ali krepiti socialno in ekonomsko blaginjo delavcev.

    2.1 Organizacija mora podpirati načela in pravice pri delu, kot so opredeljena v Deklaraciji ILO o temeljnih načelih in pravicah pri delu (1998), ki temelji na osmih temeljnih konvencijah ILO o delu.

    2.2 Organizacija mora spodbujati enakost spolov v postopkih zaposlovanja, možnostih usposabljanja, sklepanju pogodb, postopkih vključevanja in dejavnostih upravljanja.

    2.3 Organizacija mora izvajati zdravstvene in varnostne ukrepe za zaščito delavcev pred nevarnostmi za varnost in zdravje pri delu. Ti ukrepi morajo sorazmerno z obsegom, intenzivnostjo in tveganjem dejavnosti upravljanja izpolnjevati ali presegati priporočila Kodeksa ravnanja ILO o varnosti in zdravju pri delu v gozdu.

    2.4 Organizacija mora izplačevati plače, ki ustrezajo ali presegajo minimalne standarde gozdarske industrije ali drugih priznanih sporazumov glede plač v gozdarski industriji ali zajamčene plače, če so te višje od zakonsko določenih minimalnih plač. Če ničesar od predhodno omenjenega ne obstaja, mora Organizacija v sodelovanju z delavci razviti mehanizme za določanje zajamčene plače.

    2.5 Organizacija mora dokazati, da so delavci opravili ustrezno usposabljanje in nadzor za varno in učinkovito izvajanje načrta upravljanja in vseh dejavnosti upravljanja.

    2.6 Organizacija mora preko sodelovanja z delavci vzpostaviti mehanizme za reševanje pritožb in zagotavljanje pravičnega nadomestila delavcem za izgubo ali škodo na lastnini, poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, ki so jih utrpeli med delom za Organizacijo.

  3. Načelo: Pravice domorodnih ljudstev

    Organizacija mora določiti in podpirati pravne in običajne pravice domorodnih ljudstev do lastništva, uporabe in upravljanja zemlje, ozemelj in virov, na katere vplivajo dejavnosti upravljanja.

    3.1 Organizacija mora identificirati domorodna ljudstva, ki obstajajo v upravljavski enoti ali nanje vplivajo dejavnosti upravljanja. Organizacija mora nato preko sodelovanja s temi domorodnimi ljudstvi določiti njihove pravice posesti, njihove pravice do dostopa in uporabe gozdnih virov in ekosistemskih storitev, njihove običajne pravice ter zakonske pravice in obveznosti, ki veljajo v upravljavski enoti. Organizacija mora tudi določiti področja, kjer se te pravice izpodbija.

    3.2 Organizacija mora priznavati in podpirati zakonske in običajne pravice domorodnih ljudstev, da ohranijo nadzor nad dejavnostmi upravljanja znotraj ali v zvezi z enoto upravljanja v obsegu, ki je potreben za zaščito njihovih pravic, virov ter zemljišč in ozemelj. Prenos nadzora nad dejavnostmi upravljanja s strani domorodnih ljudstev na tretje osebe zahteva svobodno, predhodno in informirano soglasje.

    3.3 V primeru prenosa nadzora nad dejavnostmi upravljanja se na podlagi svobodne, predhodne in informirane privolitve sklene zavezujoč sporazum med Organizacijo in domorodnimi ljudstvi. V sporazmumu morajo biti navedeno njegovo trajanje, podaljšanje, odpoved, ekonomski in drugi pogoji. Sporazum mora vsebovati določbo o spremljanju skladnosti Organizacije s pogoji sporazuma s strani domorodnih prebivalcev.

    3.4 Organizacija mora priznavati in podpirati pravice, običaje in kulturo domorodnih ljudstev, kot so opredeljene v Deklaraciji Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev (2007) in Konvenciji ILO 169 (1989).

    3.5 Organizacija mora preko sodelovanja z domorodnimi ljudstvi določiti območja, ki so posebnega kulturnega, ekološkega, gospodarskega, verskega ali duhovnega pomena in za katera imajo ta domorodna ljudstva zakonske ali običajne pravice. Organizacija mora ta območja priznati in njihovo upravljanje in/ali zaščito določiti prek sodelovanja s temi domorodnimi ljudstvi.

    3.6 Organizacija mora podpirati pravico domorodnih ljudstev do zaščite in uporabe njihovega tradicionalnega znanja ter domorodnim ljudstvom plačati nadomestilo za uporabo takega znanja in njihove intelektualne lastnine. Zavezujoč sporazum v skladu z načelom 3.3 se mora skleniti med Organizacijo in domorodnimi ljudstvi za takšno uporabo na podlagi svobodne, predhodne in informirane privolitve pred uporabo in mora biti skladen z zaščito pravic intelektualne lastnine.

  4. Načelo: Odnosi v skupnosti

    Organizacija mora prispevati k ohranjanju ali krepitvi socialne in ekonomske blaginje lokalnih skupnosti.

    4.1 Organizacija mora določiti lokalne skupnosti, ki obstajajo znotraj enote upravljanja, in tiste, na katere vplivajo dejavnosti upravljanja. Organizacija bo nato s sodelovanjem s temi lokalnimi skupnostmi opredelila njihove pravice posesti, njihove pravice do dostopa do gozdnih virov in ekosistemskih storitev ter njihove uporabe, njihove običajne pravice ter zakonske pravice in obveznosti, ki veljajo v upravljavski enoti.

    4.2 Organizacija mora priznavati in podpirati zakonske in običajne pravice lokalnih skupnosti, da ohranijo nadzor nad dejavnostmi upravljanja znotraj ali v zvezi z enoto upravljanja, v obsegu, ki je potreben za zaščito njihovih pravic, virov, zemljišč in ozemelj. Prenos nadzora nad dejavnostmi upravljanja s strani lokalnih skupnosti na tretje osebe zahteva svobodno, predhodno in informirano soglasje.

    4.3 Organizacija mora lokalnim skupnostim, izvajalcem in dobaviteljem zagotoviti razumne možnosti za zaposlovanje, usposabljanje in druge storitve, sorazmerne z obsegom in intenzivnostjo njenih dejavnosti upravljanja.

    4.4 Organizacija mora preko sodelovanja z lokalnimi skupnostmi izvajati dodatne dejavnosti, ki prispevajo k njihovemu družbenemu in gospodarskemu razvoju, sorazmerno z obsegom, intenzivnostjo in družbeno-ekonomskim učinkom njenih dejavnosti upravljanja.

    4.5 Organizacija mora preko sodelovanja z lokalnimi skupnostmi sprejeti ukrepe za prepoznavanje, izogibanje in ublažitev znatnih negativnih socialnih, okoljskih in gospodarskih vplivov svojih dejavnosti upravljanja na prizadete skupnosti. Sprejeti ukrepi so sorazmerni z obsegom, intenzivnostjo in tveganjem teh dejavnosti in negativnih vplivov.

    4.6 Organizacija mora preko sodelovanja z lokalnimi skupnostmi vzpostaviti mehanizme za reševanje pritožb in zagotavljanje pravičnega nadomestila lokalnim skupnostim in posameznikom glede na vplive dejavnosti upravljanja Organizacije.

    4.7 Organizacija mora preko sodelovanja z lokalnimi skupnostmi identificirati območja, ki so posebnega kulturnega, ekološkega, gospodarskega, verskega ali duhovnega pomena in za katera imajo te lokalne skupnosti zakonske ali običajne pravice. Organizacija mora ta območja spoštovati, o njihovem upravljanju in/ali varstvu pa se mora dogovoriti z lokalnimi skupnostmi.

    4.8 Organizacija mora podpirati pravico domorodnih ljudstev do zaščite in uporabe njihovega tradicionalnega znanja ter domorodnim ljudstvom plačati nadomestilo za uporabo takega znanja in njihove intelektualne lastnine. Zavezujoč sporazum v skladu z načelom 3.3 se mora skleniti med Organizacijo in domorodnimi ljudstvi za takšno uporabo na podlagi svobodne, predhodne in informirane privolitve pred uporabo in mora biti skladen z zaščito pravic intelektualne lastnine.

  5. Načelo: Koristi iz gozda

    Organizacija mora učinkovito upravljati nabor številnih izdelkov in storitev enote upravljanja, da ohrani ali poveča dolgoročno ekonomsko sposobnost preživetja ter vrsto okoljskih in družbenih koristi.

    5.1 Organizacija mora opredeliti, proizvesti ali omogočiti proizvodnjo raznolikih koristi in/ali izdelkov na podlagi obsega virov in ekosistemskih storitev, ki obstajajo v upravljavski enoti, da okrepi in diverzificirala lokalno gospodarstvo sorazmerno z obsegom in intenzivnostjo dejavnosti upravljanja.

    5.2 Organizacija mora običajno pridobivati izdelke in storitve od enote upravljanja na ravni ali pod ravnjo, ki jo je mogoče trajno vzdrževati.

    5.3 Organizacija mora dokazati, da so pozitivni in negativni zunanji učinki delovanja vključeni v načrt upravljanja.

    5.4 Organizacija mora koristiti lokalno obdelavo, lokalne storitve in lokalno dodano vrednost, da izpolni zahteve Organizacije, kjer so na voljo, sorazmerno z obsegom, intenzivnostjo in tveganjem. Če v lokalnem okolju to ni možno, mora Organizacija poskušati pomagati pri vzpostavitvi teh storitev na razumen način.

    5.5 Organizacija mora s svojim načrtovanjem in izdatki, sorazmernimi z obsegom, intenzivnostjo in tveganjem, pokazati svojo zavezanost dolgoročni ekonomski sposobnosti preživetja.

  6. Načelo: Okoljske vrednote in vplivi

    Organizacija mora vzdrževati, ohranjati in/ali obnavljati ekosistemske storitve in okoljske vrednosti enote upravljanja ter se izogibati, popravljati ali blažiti negativne vplive na okolje.

    6.1 Organizacija mora oceniti okoljske vrednosti v upravljavski enoti in tiste vrednosti zunaj upravljavske enote, na katere bi lahko vplivale dejavnosti upravljanja. Ta ocena se izvede s stopnjo podrobnosti, obsega in pogostosti, ki je sorazmerna z obsegom, intenzivnostjo in tveganjem dejavnosti upravljanja ter zadostuje za namen odločanja o potrebnih ohranitvenih ukrepih ter za odkrivanje in spremljanje morebitnih negativnih vplivov te dejavnosti.

    6.2 Pred začetkom motečih dejavnosti na lokaciji mora Organizacija opredeliti in oceniti obseg, intenzivnost in tveganje morebitnih vplivov dejavnosti upravljanja na opredeljene okoljske vrednosti.

    6.3 Organizacija mora opredeliti in izvajati učinkovite ukrepe za preprečevanje negativnih vplivov dejavnosti upravljanja na okoljske vrednote ter ublažiti in popraviti tiste, ki se pojavijo, sorazmerno z obsegom, intenzivnostjo in tveganjem teh vplivov.

    6.4 Organizacija mora ščititi redke in ogrožene vrste ter njihove habitate v upravljavski enoti z ohranitvenimi območji, varstvenimi območji, povezljivostjo in/ali (po potrebi) drugimi neposrednimi ukrepi za njihovo preživetje in sposobnost preživetja. Ti ukrepi morajo biti sorazmerni z obsegom, intenzivnostjo in tveganjem dejavnosti upravljanja ter stanjem ohranjenosti in ekološkimi zahtevami redkih in ogroženih vrst. Organizacija mora pri določanju ukrepov, ki jih je treba izvesti znotraj upravljavske enote, upoštevati geografsko razširjenost in ekološke zahteve redkih in ogroženih vrst zunaj meja upravljavske enote.

    6.5 Organizacija mora identificirati in zaščititi reprezentativna vzorčna območja prvobitnih ekosistemov in/ali jih obnoviti v bolj prvotno naravno stanje. Kjer reprezentativna vzorčna območja ne obstajajo ali so nezadostna, mora organizacija obnoviti delež upravljavske enote v bolj prvotno naravno stanje. Velikost območij in ukrepi, sprejeti za njihovo varstvo ali obnovo, tudi znotraj nasadov, morajo biti sorazmerni s stanjem ohranjenosti in vrednostjo ekosistemov na ravni krajine ter obsegom, intenzivnostjo in tveganjem dejavnosti upravljanja.

    6.6 Organizacija mora učinkovito vzdrževati nadaljnji obstoj naravno prisotnih avtohtonih vrst in genotipov ter preprečevati izgubo biološke raznovrstnosti, zlasti z upravljanjem habitata v upravljavski enoti. Organizacija mora dokazati, da so vzpostavljeni učinkoviti ukrepi za upravljanje in nadzor lova, ribolova, lova s pastmi in nabiranja.

    6.7 Organizacija mora zaščititi ali obnoviti naravne vodotoke, vodna telesa, obrežna območja in njihovo povezanost. Organizacija se mora izogibati negativnim vplivom na kakovost in količino vode, tiste, ki se pojavijo, pa ublažiti in odpraviti.

    6.8 Organizacija mora upravljati s krajino v upravljavski enoti, da se tam ohrani in/ali obnovi raznolika sestava vrst, velikosti, starosti, prostorskih obsegov in regeneracijskih ciklov, ki se skladajo z vrednotami v tej regiji, ter za izboljšanje okoljske in gospodarske odpornosti.

    6.9 Organizacija ne sme spreminjati naravnega gozda v nasade, niti naravnih gozdov ali nasadov na območjih, ki so bila neposredno spremenjena iz naravnega gozda v negozdno rabo zemljišča, razen kadar sprememba: a) vpliva na zelo omejen del območja upravljavske enote, in b) povzroči jasne, bistvene, dodatne, varne dolgoročne ohranitvene koristi v upravljavski enoti in c) ne bo poškodovala ali ogrožala visokih ohranitvenih vrednosti* niti kakršnih koli območij ali virov, potrebnih za vzdrževanje ali izboljšanje teh visokih ohranitvenih vrednosti.

    6.10 Upravljavske enote, ki vsebujejo nasade, ki so bili vzpostavljeni na površinah, spremenjenih iz naravnega gozda po novembru 1994, ne izpolnjujejo pogojev za certificiranje, razen če: a) so predloženi jasni in zadostni dokazi, da Organizacija ni bila neposredno ali posredno odgovorna za spremembo, ali b) sprememba je vplivala na zelo omejen del območja upravljavske enote in ustvarja jasne, znatne, dodatne, varne dolgoročne ohranitvene koristi v upravljavski enoti.

  7. Načelo: Načrtovanje upravljanja

    Organizacija mora imeti načrt upravljanja, ki je skladen z njenimi politikami in cilji ter sorazmeren z obsegom, intenzivnostjo in tveganji njenih dejavnosti upravljanja. Načrt upravljanja se mora izvajati in posodabljati na podlagi informacij spremljanja (monitoringa), da se spodbudi prilagodljivo upravljanje. S tem povezana dokumentacija o načrtovanju in postopkih zadostuje za usmerjanje zaposlenih, obveščanje vključenih in zainteresiranih deležnikov ter za utemeljitev odločitev vodstva.

    7.1 Organizacija mora sorazmerno z obsegom, intenzivnostjo in tveganjem svojih dejavnosti upravljanja določiti politike (vizije in vrednote) in cilje upravljanja, ki so okolju prijazni, družbeno koristni in ekonomsko vzdržni. Povzetki teh politik in ciljev se vključijo v načrt upravljanja in objavijo.

    7.2 Organizacija mora imeti in izvajati načrt upravljanja za enoto upravljanja, ki je v celoti skladen s politikami in cilji, določenimi v skladu z merilom 7.1. V načrtu upravljanja morajo biti opisani naravni viri, ki obstajajo v upravljavski enoti, in pojasnilo, kako bo načrt izpolnjeval zahteve FSC certificiranja. Načrt gospodarjenja mora zajeti gozdnogospodarsko načrtovanje in načrtovanje družbenega gospodarjenja sorazmerno z obsegom, intenzivnostjo in tveganjem načrtovanih dejavnosti.

    7.3 Načrt upravljanja mora vključevati preverljive cilje, na podlagi katerih je mogoče oceniti napredek pri doseganju vsakega od predpisanih ciljev upravljanja.

    7.4 Organizacija mora redno posodabljati in revidirati načrtovanje upravljanja in postopkovno dokumentacijo, vanj vključiti rezultate spremljanja in vrednotenja, sodelovanje zainteresiranih strani ali nove znanstvene in tehnične informacije, mora pa se tudi odzvati na spreminjajoče se okoljske, socialne in gospodarske okoliščine.

    7.5 Organizacija mora brezplačno objaviti povzetek načrta upravljanja. Razen zaupnih informacij morajo biti drugi pomembni elementi načrta upravljanja na voljo zainteresiranim stranem na zahtevo, pod pogojem, da krijejo stroške reprodukcije in ravnanja.

    7.6 Organizacija mora sorazmerno s stopnjo, intenzivnostjo in tveganjem upravljavskih aktivnosti v postopke načrtovanja upravljanja in spremljanja na proaktiven in transparenten način vključiti zadevne deležnike, na zahtevo pa tudi druge zainteresirane strani.

  8. Načelo: Spremljanje in ocenjevanje

    Organizacija mora dokazati, da se napredek pri doseganju ciljev upravljanja, vplivi dejavnosti upravljanja in stanje enote upravljanja spremljajo in ocenjujejo sorazmerno z obsegom, intenzivnostjo in tveganjem dejavnosti upravljanja, s ciljem, da se uveljavi prilagodljivo upravljanje.

    8.1 Organizacija mora spremljati izvajanje svojega načrta upravljanja, vključno s svojimi politikami in cilji, svoj napredek pri načrtovanih dejavnostih in doseganje svojih ciljev, ki so preverljivi.

    8.2 Organizacija mora spremljati in ocenjevati okoljske in družbene vplive dejavnosti, ki se izvajajo v upravljavski enoti, ter spremembe v njenem okoljskem stanju.

    8.3 Organizacija mora analizirati rezultate spremljanja in vrednotenja ter rezultate te analize vključiti nazaj v proces načrtovanja.

    8.4 Organizacija mora javno objaviti povzetek rezultatov spremljanja, razen zaupnih informacij.

    8.5 Organizacija mora imeti in izvajati sistem sledenja in evidentiranja, ki je sorazmeren z obsegom, intenzivnostjo in tveganjem njenih upravljavskih dejavnosti, za dokazovanje izvora in količine vseh proizvodov v gospodarskih enotah glede na predvideno letno proizvodnjo izdelkov, ki se tržijo kot FSC certificirani.

  9. Načelo: visoke ohranitvene vrednosti

    Organizacija mora ohraniti in/ali povečevati visoke ohranitvene vrednosti v upravljavski enoti z uporabo previdnostnega pristopa.

    9.1 Organizacija mora preko sodelovanja z zadevnimi deležniki, zainteresiranimi deležniki ter drugimi sredstvi in viri oceniti in zabeležiti prisotnost in status naslednjih visokih ohranitvenih vrednosti v upravljavski enoti, sorazmerno z obsegom, intenzivnostjo in tveganjem vplivov dejavnosti upravljanja ter verjetnosti pojava visokih ohranitvenih vrednosti:

    • HCV 1 - Raznolikost vrst. Koncentracije biološke raznovrstnosti, vključno z endemičnimi vrstami in redkimi, zavarovanimi ali ogroženimi vrstami, ki so pomembne na svetovni, regionalni ali nacionalni ravni.
    • HCV 2 – Ekosistemi in raznolikost na ravni krajine. Neokrnjene gozdne krajine in veliki ekosistemi na ravni pokrajine ter raznolikost ekosistemov, ki so pomembni na globalni, regionalni ali nacionalni ravni, in ki vsebujejo večinske populacije naravno prisotnih vrst v naravnih vzorcih razširjenosti in številčnosti.
    • HCV 3 - Ekosistemi in habitati. Redki, ogroženi ali ogroženi ekosistemi, habitati ali zatočišča.
    • HCV 4 – Kritične ekosistemske storitve. Osnovne ekosistemske storitve v kritičnih razmerah, vključno z zaščito vodnih zajetij in nadzorom erozije občutljivih tal in pobočij.
    • HCV 5 – Potrebe skupnosti. Območja in viri, ki so temeljni za zadovoljevanje osnovnih potreb lokalnih skupnosti ali domorodnih ljudstev (za preživetje, zdravje, prehrano, vodo itd.), opredeljenih v sodelovanju s temi skupnostmi ali domorodnimi ljudstvi.
    • HCV 6 – Kulturne vrednote. Območja, viri, habitati in krajine globalnega ali nacionalnega kulturnega, arheološkega ali zgodovinskega pomena in/ali kritičnega kulturnega, ekološkega, gospodarskega ali verskega/svetega pomena za tradicionalne kulture lokalnih skupnosti ali domorodnih ljudstev, ki so opredeljeni v sodelovanju s temi lokalnimi skupnosti ali domorodnih ljudstev.

    9.2 Organizacija mora razviti učinkovite strategije, ki ohranjajo in/ali krepijo opredeljene visoke ohranitvene vrednosti preko sodelovanja z zadevnimi deležniki, zainteresiranimi deležniki in strokovnjaki.

    9.3 Organizacija mora izvajati strategije in ukrepe, ki ohranjajo in/ali krepijo opredeljene visoke ohranitvene vrednosti. Te strategije in ukrepi izvajajo previdnostni pristop in so sorazmerni z obsegom, intenzivnostjo in tveganjem dejavnosti upravljanja.

    9.4 Organizacija mora dokazati, da se izvaja redno spremljanje, da se ocenijo spremembe v stanju visokih ohranjenih vrednosti, mora pa prilagoditi svoje strategije upravljanja, da zagotovi njihovo učinkovito zaščito. Spremljanje je sorazmerno z obsegom, intenzivnostjo in tveganjem dejavnosti upravljanja ter vključuje sodelovanje z zadevnimi deležniki, zainteresiranimi deležniki in strokovnjaki.

  10. Načelo: Izvajanje dejavnosti upravljanja

    Aktivnosti upravljanja, ki jih izvaja Organizacija v gospodarski enoti, morajo biti izbrane in izvajane v skladu z ekonomsko, okoljsko in socialno politiko in cilji Organizacije ter skupaj z načeli in merili.

    10.1 Po poseku ali v skladu z načrtom upravljanja mora Organizacija z metodami naravne ali umetne regeneracije pravočasno obnoviti rastlinski pokrov, da je videti kot pred posekom oziroma mora zagotoviti bolj naravnen videz.

    10.2 Organizacija mora za regeneracijo uporabiti vrste, ki so ekološko dobro prilagojene lokaciji in ciljem upravljanja. Organizacija mora za regeneracijo uporabiti domorodne vrste in lokalne genotipe, razen če obstaja jasna in prepričljiva utemeljitev za uporabo drugih.

    10.3 Organizacija lahko uporablja tuje vrste le, če znanje in/ali izkušnje pokažejo, da je vse invazivne vplive mogoče nadzorovati in so vzpostavljeni učinkoviti ukrepi za ublažitev.

    10.4 Organizacija v upravljalni enoti ne sme uporabljati gensko spremenjenih organizmov.

    10.5 Organizacija mora uporabiti gozdnogojitvene prakse, ki so ekološko primerne za vegetacijo, vrste, področja in cilje upravljanja.

    10.6 Organizacija mora minimizirati ali se izogibati uporabi gnojil. Kadar se uporabljajo gnojila, mora Organizacija dokazati, da je uporaba enako ali bolj ekološko in ekonomsko koristna kot uporaba sistemov gojenja gozdov, ki ne zahtevajo gnojil, ter preprečuje, ublaži in/ali popravi škodo na okoljskih vrednostih, vključno s tlemi.

    10.7 Organizacija mora uporabiti integrirano zatiranje škodljivcev in sisteme gojenja gozdov, ki se izogibajo uporabi kemičnih pesticidov ali so namenjeni odpravi le-teh. Organizacija ne sme uporabljati nobenih kemičnih pesticidov, ki jih prepoveduje politika FSC. Pri uporabi pesticidov mora Organizacija preprečiti, ublažiti in/ali popraviti škodo okoljskim vrednotam in zdravju ljudi.

    10.8 Organizacija mora minimalizirati, spremljati in strogo nadzorovati uporabo bioloških sredstev za nadzor v skladu z mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli. Pri uporabi bioloških sredstev za nadzor mora Organizacija preprečiti, ublažiti in/ali popraviti škodo na okoljskih vrednotah.

    10.9 Organizacija mora oceniti tveganja in izvajati dejavnosti, ki zmanjšujejo morebitne negativne vplive naravnih nevarnosti sorazmerno z obsegom, intenzivnostjo in tveganjem.

    10.10 Organizacija mora upravljati infrastrukturni razvoj, prometne dejavnosti in gojenje gozdov, tako da so vodni viri in prst zaščiteni ter da se preprečijo, ublažijo in/ali popravijo motnje in škoda na redkih in ogroženih vrstah, habitatih, ekosistemih in krajinskih vrednotah.

    10.11 Organizacija mora upravljati dejavnosti, povezane s sečnjo in pridobivanjem lesnih in nelesnih gozdnih proizvodov, tako da se ohranijo okoljske vrednosti, zmanjšajo odpadki, primerni za prodajo, in prepreči škoda na drugih izdelkih in storitvah.

    10.12 Organizacija mora odstraniti odpadne materiale na okolju primeren način.

FSC-STD-01-001 V5-3 FSC Principles and Criteria for Forest Stewardship
PDF, Size: 5.01MB

Prenesite različico ''5-3'' načel in meril FSC

FSC je načela in merila FSC prvič objavil novembra 1994 kot svetovni standard, ki temelji na uspešnosti in je usmerjen v rezultate. Načela in merila se osredotočajo na terensko uspešnost gospodarjenja z gozdovi in ne na sisteme upravljanja za zagotavljanje te terenske uspešnosti.

Ta dokument (V5-3) vsebuje načela in merila FSC za upravljanje gozdov in je ključni dokument v sistemu certificiranja FSC. Načela in merila so sestavljena iz preambule, desetih načel in z njimi povezanih meril ter slovarja izrazov.

Ukrepi, potrebni za izpolnjevanje načel in meril, ki so odvisni obsega, intenzivnosti in tveganja, se lahko razlikujejo od enega do drugega podjetja za upravljanje gozdov. Obstajajo pa tudi zahteve, na primer tiste, ki zahtevajo skladnost z zakoni, ki niso podvržene prilagoditvam obsega, intenzivnosti in tveganja.

Odgovornost za zagotavljanje skladnosti z načeli in merili FSC nosi oseba(-e) ali subjekti, ki so prijavitelji ali imetniki certifikata.

Geografski prostor Načela in merila FSC na splošno veljajo za celoten geografski prostor znotraj meje gozda, ki je predložen v (ponovno) certifikacijo. Nekatera načela in merila veljajo izven meja gozda, npr. za infrastrukturne objekte, ki so izven gozda.

Vegetacija Načela in merila FSC veljajo globalno za vse vrste in obsege gozdov, vključno z naravnimi gozdovi, nasadi in drugimi (tj. negozdnimi) vrstami vegetacije.

Izdelki in storitve Načela in merila FSC zajemajo proizvodnjo lesnih in nelesnih gozdnih proizvodov, ohranjanje, zaščito, ekosistemske storitve in drugo.

Zakonodaja FSC namerava dopolniti, ne pa izpodriniti druge pobude, ki podpirajo odgovorno gospodarjenje z gozdovi po vsem svetu. Načela in merila FSC je treba uporabljati v povezavi z mednarodnimi, nacionalnimi in lokalnimi zakoni in predpisi.