English
hrvatski jezik
српски језик
slovenski jezik
Kdo je Kim Carstensen?
Kim Carstensen je vse od oktobra 2012 generalni direktor organizacije Forest Stewardship Council (FSC).
Je priznan svetovni vodja v sektorjih okolja in razvoja. Preden se je pridružil FSC, je vodil FairGreenSolutions, svetovalno podjetje, ki je pomagalo povezati koncepte "zelenega gospodarstva" in trajnostnega razvoja na globalnem jugu. Njegov strateški pristop izhaja iz dolge zgodovine globalnega vodenja, nazadnje kot vodja Globalne podnebne pobude WWF International in prejšnjih vlog izvršnega direktorja WWF Danska in namestnika predsednika upravnega odbora Danske mednarodne razvojne agencije (Danida).
Srečanje z lokalnimi deležniki
G. Carstensen je bil gostujoči govorec na trajnostnem festivalu Greencajt v Zagrebu, kjer je izpostavil nekaj manj znanih dejstev o dolgoročnem trajnostnem upravljanju z gozdovi na Hrvaškem. Obiskovalci festivala so na primer izvedeli, da je Hrvaška prva država na svetu po deležu FSC certificiranih gozdnih površin: 74% vseh gozdnih površin v tej državi je FSC certificiranih že več kot dve desetletji.
Številni lokalni deležniki s področja gozdarstva in lesnopredelovalne industrije so se udeležili njegovega nastopa in ga imeli priložnost osebno spoznati ter deliti svoj pogled na trende in izzive, s katerimi se soočajo.
Intervju s Kimom
V počastitev Kimovega sodelovanja na festivalu trajnosti Greencajt je revija Green.hr objavila obširnejši intervju. Izvleček intervjuja najdete spodaj, celoten prispevek v hrvaškem jeziku pa si lahko preberete tukaj.
-
Kakšno vlogo imajo gozdovi pri ohranjanju podnebne stabilnosti ter zaščiti ekosistemov in ljudi?
Kim: Gozdovi so ključni steber v boju proti podnebnim spremembam, saj zagotavljajo pomembne funkcije ekosistema, kot je shranjevanje ogljika. Gozdovi nam resnično pomagajo pri prilagajanju podnebnim spremembam, sodelujejo pri uravnavanju padavin in temperature. Biološka pestrost gozdov je hkrati pomembna za preživetje človeka, zagotavlja nam hrano, zdravila, energijo, čist zrak in vodo, varnost pred naravnimi katastrofami, nudi pa tudi prostor za rekreacijo in kulturni navdih. Krčenje in propadanje gozdov resno zmanjšujeta njihovo sposobnost, da igrajo te ključne vloge, tako na svetovni kot lokalni ravni.
-
FSC certificiranih gozdov je več kot 150 milijonov hektarjev. Kako trajnostno gozdarjenje prispeva k ohranjanju in zaščiti teh vitalnih ekosistemov?
Kim: Trajnostno gozdarjenje, kar potrjuje certifikat FSC, ima ključno vlogo pri prilagajanju na podnebne spremembe in blaženju njihovih posledic. Z ohranjanjem strogih standardov za upravljanje z gozdovi je mogoče spodbujati ohranjanje gozdov, biološko raznovrstnost, izvajati dobre prakse, a tudi spoštovati lokalne skupnosti in celoten ekosistem. Ti vidiki so ključni v boju proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti, 30-letne izkušnje organizacije FSC pri razvoju najstrožjih standardov za trajnostno gozdarjenje pa ustvarjajo najboljšo možno podlago za to.
-
Hrvaško izpostavljajo kot primer dobre prakse pri certificiranju gozdov, saj je kar 74 % hrvaških gozdov FSC certificiranih. Kaj se lahko druge države naučijo iz hrvaškega pristopa k upravljanju z gozdovi?
Kim: Hrvaška je bila prva država v regiji, ki je že leta 2002 zaprosila za FSC certifikat za vse državne gozdove. Po njenem zgledu so pozneje to storile tudi sosednje države, kot so Slovenija, BiH in Srbija. Hrvaška je z več kot dvema milijonoma hektarjev FSC certificiranih gozdov (74 odstotkov vseh gozdnih površin na Hrvaškem) po relativnem deležu FSC certificiranih gozdov na prvem mestu na svetu – na kar so lahko hrvaški državljani še posebej ponosni!
Z večino svojih gozdov, certificiranih po standardih FSC, Hrvaška dokazuje, da izpolnjuje najvišje svetovne standarde trajnostnega upravljanja z gozdovi in da zavira trend krčenja in degradacije gozdov. Takšen pristop omogoča hrvaškim upravljavcem gozdov boljši položaj na mednarodnem trgu in dokazuje, da bo Hrvaška pripravljena izpolniti zahteve, ki jih postavlja nova Uredba Evropske unije o proizvodih brez krčenja gozdov (EUDR). Hkrati hrvaški pristop zagotavlja vsem svojim državljanom, da bodo njihovi gozdovi še naprej dobro upravljani in da bodo kot uporabniki ohranili svoje rekreacijske in kulturne vrednosti.