English
hrvatski jezik
српски језик
slovenski jezik
Uvod
FSC je ena najvplivnejših shem certificiranja gozdov, ki se izvaja v številnih državah jugovzhodne Evrope (JVE). Večina FSC certificiranih območij v izbranih državah JVE (Bosna in Hercegovina – BiH, Hrvaška, Srbija in Slovenija) predstavljajo gozdovi v državni lasti, s katerimi upravljajo javna gozdarska podjetja. Javna podjetja, ki upravljajo z državnimi gozdovi, so posodobila prakso in poslovanje gozdnogospodarstva (FG) v skladu z zahtevami FSC standardov. To je precej zahtevna naloga, saj FSC FM certificiranje temelji na 10 načelih in več kot 50 kriterijih, ki jih morajo preveriti zunanji presojevalci.
Na podlagi podobnih mednarodnih študij, ki preučujejo vplive FSC na upravljanje z gozdovi prek rezultatov certifikacijskih presoj, je ta študija poskušala količinsko opredeliti vplive FSC FM certifikatov v štirih državah regije Adria-Balkan z analizo zahtev za korektivne ukrepe, ki so bili izdani med revizijo (angleško corrective action request – CAR) in preko pogovorov z lokalnimi strokovnjaki za gozdove.
-
Kaj pomeni zahteva za korektivne ukrepe (CAR)?
Med letno presojo upravljanja z gozdovi presojevalec(-i) preveri, ali imetnik certifikata oziroma prosilec za certificiranje upravlja z gozdom v skladu z 10 načeli FSC. Če se odkrije neskladnost (ukrep ali postopek, ki ni v skladu z zahtevami FSC), jo je treba preoblikovati v zahtevo za korektivni ukrep, ki vključuje najmanj:
- opis neskladnosti;
- objektivne dokaze, na katerih temelji neskladnost, in
- rok, v katerem mora naročnik odpraviti neskladnost.
Zahteve za korektivne ukrepe (CAR) so lahko manjše ali večje. Manjši CAR se popravi v največ enem (1) letu (v izjemnih in upravičenih okoliščinah se lahko časovni okvir podaljša na dve (2) leti), večji CAR popravi v treh (3) mesecih (v skladu z izjemnih in upravičenih okoliščinah v šestih (6) mesecih).
Certifikacijsko telo ugotovi, ali so bile zahteve za korektivne ukrepe ustrezno izvedene v predvidenih časovnih okvirih. Če sprejeti ukrep ni ustrezen, potem manjša neskladnost postane večja neskladnost in se odpravi v največ treh (3) mesecih (ali v izjemnih in upravičenih okoliščinah šest (6) mesecev), medtem ko večja neskladnost vodi do takojšnje začasne prekinitve certificiranja.
Zato lahko znanstvena analiza CAR zagotovi vpogled v učinke certificiranja FSC na upravljanje z gozdovi v določeni državi.
-
Kaj nam lahko CARs povedo o vplivu FSC na FM?
Več mednarodnih študij je podrobno analiziralo zahteve za korektivne ukrepe, najdene v revizijskih poročilih, saj so kazalnik za ocenjevanje sprememb v praksah upravljanja z gozdovi. Te študije so pokazale, da bo verjetno prišlo do izboljšav v praksi FM zaradi certificiranja FSC in da obstajajo številne izboljšave med regijami, večinoma zaradi različnih režimov FM in vzorcev lastništva.
Na primer, študija, ki jo je leta 2005 izvedel Svetovni sklad za naravo (WWF), je pokazala, da je bila polovica CARs v analiziranih evropskih državah (Estonija, Nemčija, Latvija, Rusija, Švedska in Združeno kraljestvo) obravnavana zaradi ekoloških vprašanj, sledijo pa jim socialna in ekonomska vprašanja, ki so bila enakomerno porazdeljena – kar kaže, da je imel FSC močnejši vpliv na ekološke izboljšave praks gospodarjenja z gozdovi.
Druga študija iz leta 2006 je primerjala pojav neskladnosti FSC FM med vzhodno in zahodno Evropo in odkrila, da je skladnost z zakonodajo v vzhodni Evropi zahtevnejša.
Rezultati študije
-
Porazdelitev CARs po državah Adria-Balkanske regije
Pezdevšek Malovrh et al., 2019 V javnih gozdarskih podjetjih v izbranih državah JVE je bilo za obdobje 2014 – 2018 ugotovljenih skupno 185 neskladnosti glede na zahteve standarda FSC, od tega je bilo največ izdanih v BiH, sledijo pa ji Srbija, Hrvaška in Slovenija.
Neskladnosti ustrezajo podatkom, zapisanim v 24 uradnih javnih zbirnih poročilih o reviziji, od katerih je bilo največ izdanih v BiH, sledijo pa ji Srbija, Hrvaška in Slovenija. Na to porazdelitev pa vpliva število analiziranih javnih gozdarskih podjetij po državah, kar Bosno in Hercegovino (BiH) uvršča na vrh, saj je ta država sestavljena iz 2 entitet, od katerih je ena sestavljena iz 10 kantonov – kar pomeni, da je skupaj 11 javnih gozdnih podjetij v BiH bistveno več kot v drugih opazovanih državah.
-
Porazdelitev CARs po načelih FSC
Pezdevšek Malovrh et al., 2019 Najvišji delež ugotovljenih neskladnosti v izbranih državah je bil ugotovljen pri načelu 4 (32,4 %), ki zadeva odnose v skupnosti in pravice delavcev, sledilo pa mu je načelo 6, ki je obravnavalo vpliv na okolje (30,3 %). Ti dve načeli sta skupaj zajeli 62,7 % vseh ugotovljenih neskladnosti, kar potrjuje rezultate prejšnjih podobnih študij.
OPOMBA: Načela FSC so se nekoliko spremenila od časa te raziskave, kar pa ne vpliva na veljavnost teh rezultatov.
-
Distribution of CARs per criteria of Principle 4
Pezdevšek Malovrh et al., 2019 V primeru načela 4 se je večina neskladnosti (66,6 %) nanašala na merilo 4.2, ki kaže, da mora FM izpolnjevati ali presegati vse veljavne zakone/predpise, ki zajemajo zdravje in varnost zaposlenih in njihovih družin. Poglobljena analiza kaže, da se večina neskladnosti nanaša na razpoložljivost ustrezne osebne zaščitne opreme (OZO) na delovišču, skladnost s Kodeksom ravnanja Mednarodne organizacije dela o varnosti in zdravju v gozdarstvu ter na uveljavljene postopke za nujne primere in ključne odgovornosti v zvezi z ugotovljenimi tveganji.
Poleg tega je bila pogosta neskladnost ugotovljena tudi v povezavi z merilom 4.4, ki obravnava pomanjkanje posvetovanja z lokalnim prebivalstvom in interesnimi skupinami, zlasti z gozdnimi delavci o delovnih pogojih in s pogodbeniki o posledicah postopkov trajnostnega upravljanja gozdov (21,7 %). V zvezi s tem kriterijem se postavlja tudi vprašanje potrebe po vključitvi rezultatov ocen družbenih učinkov v načrtovanje in delovanje FM. Nekatera podjetja pogrešajo ažuren seznam deležnikov pa tudi stalno sodelovanje z relevantnimi deležniki pri gradnji cest ali identifikaciji posebnih interesnih lokacij.
Legenda
Merilo 4.1 Skupnostim znotraj ali v bližini gozdnogospodarskega območja je treba omogočiti zaposlitev, usposabljanje in druge storitve.
Merilo 4.2 Upravljanje z gozdovi mora izpolnjevati ali presegati vse veljavne zakone in/ali predpise, ki obravnavajo zdravje in varnost zaposlenih in njihovih družin.
Merilo 4.3 Pravice delavcev do organiziranja in prostovoljnega pogajanja z delodajalci se zagotovijo, kot je določeno v konvencijah 87 in 98 Mednarodne organizacije dela (ILO).
Merilo 4.4 Načrtovanje upravljanja in delovanje mora vključevati rezultate ocen družbenega vpliva. Ohranjati je treba posvetovanja z ljudmi in skupinami (moškimi in ženskami), na katere upravljavske dejavnosti neposredno vplivajo.
Merilo 4.5 Uporabijo se ustrezni mehanizmi za reševanje pritožb in zagotavljanje pravičnega nadomestila v primeru izgube ali škode, ki vpliva na pravne ali običajne pravice, lastnino, vire ali preživetje lokalnih prebivalcev. Sprejeti je treba ukrepe za preprečitev takšne izgube ali škode.
-
Porazdelitev CARs po merilih 6. načela
Pezdevšek Malovrh et al., 2019 Ugotovljene neskladnosti v zvezi s 6. načelom so razdeljene med več meril. Proces certificiranja je podjetja prisilil, da se bolj zavedajo vplivov gozdarskih dejavnosti na okolje, ki so bili pogosto zanemarjeni. Ugotovljene neskladnosti se pogosto nanašajo na neobstoj smernic za presojo vplivov na okolje v pisni obliki (merilo 6.5; 36,8 %), vendar pa uporaba teh smernic ni ustrezno vključena v vsakodnevni proces načrtovanja, rezultati ocen pa so v večini primerov v glavnem opisni brez prave ocene vplivov. Poleg tega se neskladnosti pogosto nanašajo na odlaganje odpadkov (merilo 6.7; 22,8 %), predvsem na neustrezno ravnanje na kraju samem in skladiščenje goriva ter uporabo kemičnih pesticidov (merilo 6.6; 12,3 %).
Legenda
Merilo 6.1 Presoja vplivov na okolje mora biti dokončana – primerna obsegu, intenzivnosti gozdnogospodarskih posegov in edinstvenosti prizadetih virov – in ustrezno vključena v sisteme upravljanja. Ocene vključujejo premisleke na ravni krajine in vplive predelovalnih obratov na kraju samem. Vplive na okolje je treba oceniti pred začetkom izvajanja posegov na območju.
Merilo 6.2 Obstajajo zaščitni ukrepi, ki varujejo redke, ranljive in ogrožene vrste ter njihove habitate (npr. območja gnezdenja in prehranjevanja). Vzpostavijo se ohranitvena in varstvena območja, ki ustrezajo obsegu in intenzivnosti upravljanja z gozdovi ter edinstvenosti prizadetih virov. Nadzira se neprimeren lov, ribolov, lov s pastmi in nabiralništvo.
Merilo 6.3 Ekološke funkcije in vrednote se ohranijo nedotaknjene, izboljšajo ali obnovijo, vključno z:
-
obnovo in sukcesijo gozdov;
-
genetsko, vrstno in ekosistemsko pestrost;
-
naravnimi cikli, ki vplivajo na produktivnost gozdnega ekosistema.
Merilo 6.4 Reprezentativni vzorci obstoječih ekosistemov znotraj krajine se zaščitijo v njihovem naravnem stanju in zabeležijo na zemljevidih, ki ustrezajo obsegu in intenzivnosti dejavnosti ter edinstvenosti prizadetih virov.
Merilo 6.5 Pripravijo in izvajajo se pisne smernice za: nadzor nad erozijo; zmanjšati poškodbe gozda med sečnjo, gradnjo cest in vsemi drugimi mehanskimi motnjami; in zaščito vodnih virov.
Merilo 6.6 Sistemi upravljanja spodbujajo razvoj in sprejemanje okolju prijaznih nekemičnih metod zatiranja škodljivcev in si prizadevajo za izogibanje uporabi kemičnih pesticidov. Svetovna zdravstvena organizacija tipa 1A in 1B ter pesticidi na osnovi kloriranih ogljikovodikov; pesticidi, ki so obstojni, strupeni ali katerih derivati ostanejo biološko aktivni in se kopičijo v prehranjevalni verigi zunaj predvidene uporabe; kot tudi vsi pesticidi, prepovedani z mednarodnimi sporazumi, so prepovedani. Če se uporabljajo kemikalije, je treba zagotoviti ustrezno opremo in usposabljanje, da se čim bolj zmanjšajo tveganja za zdravje in okolje.
Merilo 6.7 Kemikalije, posode, tekoče in trdne neorganske odpadke, vključno z gorivom in oljem, je treba odstraniti na okolju primeren način zunaj kraja.
Merilo 6.8 Uporaba bioloških kontrolnih sredstev se dokumentira, čim bolj zmanjša, spremlja in strogo nadzoruje v skladu z nacionalno zakonodajo in mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli. Uporaba gensko spremenjenih organizmov je prepovedana.
Merilo 6.9 Uporaba eksotičnih vrst se skrbno nadzoruje in aktivno spremlja, da se preprečijo škodljivi vplivi na okolje.
-
Sklep
Na podlagi analiz neskladnosti, opravljenih v vseh javnih gozdarskih podjetjih v štirih izbranih državah regije Adria-Balkan, v obdobju 2014 – 2018, je mogoče ugotoviti, da FSC certificiranje prispeva k odgovornemu upravljanju z gozdovi, ki zajema predvsem socialne in ekološka vprašanja. To je bilo nadalje potrjeno z razgovori z odgovornimi strokovnjaki za certificiranje gozdov, ki temeljijo na njihovem mnenju o splošnih učinkih certificiranja FSC na prakse upravljanja teh podjetij.
Pozitivni učinki FSC certificiranja se najbolj odražajo v prepoznavanju in delnem reševanju vprašanj, povezanih s pravicami delavcev, vprašanji varnosti in zdravja, odnosov v skupnosti, izboljšanja ugleda gozdnih podjetij, presoje vplivov na okolje, varstva narave in vzdrževanja VZV.
Ker so bila vsa analizirana javna gozdarska podjetja uspešna pri vzdrževanju certifikatov FSC, so se resnične izboljšave zgodile predvsem pri tistih aktivnostih, ki so povezana s FSC načeloma 4 (odnosi do skupnosti in pravice delavcev) in 6 (vpliv na okolje). Pomembne razlike med izbranimi državami v zvezi s številom neskladnosti v vseh načelih FSC niso bile ugotovljene.
Opombe
Ta spletni članek predstavlja objavljeno znanstveno študijo:
"Prispevek certificiranja Forest Stewardship Council k trajnostnemu upravljanju z državnimi gozdovi v izbranih državah jugovzhodne Evrope'' (izvorno ''Contribution of Forest Stewardship Council Certification to Sustainable Forest Management of State Forests in Selected Southeast European Countries"), avtorjev Špele Pezdevšek Malovrh, Dženana Bećirovića, Bruno Marića, Jelene Nedeljković, Stjepana Posavca, Nenada Petrovića in Mersudina Avdibegovića, in objavljeno avgusta 2019 .
Te študije ni financiral FSC. Za dostop do celotne študije uporabite spodnjo povezavo.