Od globalne do lokalne perspektive
Gozdovi imajo ključno vlogo pri ohranjanju ekološkega ravnovesja, podpiranju biotske raznovrstnosti in blaženju podnebnih sprememb. Ob zavedanju pomena gozdov je vedno večji poudarek na praksi trajnostnega upravljanja z gozdovi, vključno z vzpostavljanjem gozdnih plantaž na opuščenih kmetijskih zemljiščih in drugih negozdnih zemljiščih. Gozdni nasadi so zasnovani tako, da zadostijo naraščajočemu povpraševanju po lesu, papirju in drugih gozdnih proizvodih.
Na globalni ravni gozdni nasadi pokrivajo približno 131 milijonov hektarjev, kar predstavlja tri odstotke svetovne gozdne površine in 45 odstotkov celotne površine zasajenih gozdov (FAO, 2020). Največji delež plantažnega gozda je v Južni Ameriki z 99 % celotne površine zasajenih gozdov in 2 % celotne gozdne površine. Najmanjši delež plantažnega gozda je v Evropi, kjer predstavlja 6 % zasajene gozdne posesti in 0,4 % celotne gozdne površine.
Da bi razpravljali o trajnostni vlogi gozdnih plantaž, smo obiskali javno gozdnogospodarsko podjetje Vojvodinašume Petrovaradin v avtonomni srbski provinci Vojvodina. To FSC certificirano gozdnogospodarsko podjetje upravlja s 24,5 tisoč hektarjev intenzivnih nasadov topolov, kar predstavlja skoraj 19 % celotne gozdne površine v njihovem upravljanju, 14,0 % gozdne površine v Vojvodini in 1,1 % gozdne površine v Srbiji.
Potreba po plantažnih gozdovih
Medtem ko je vrednost okoljskih storitev iz naravnih gozdov višja kot vrednost iz gozdnih plantaž, lahko nasadi zagotovijo večino blaga in storitev, ki jih zagotavljajo naravni gozdovi. Tukaj je nekaj ključnih prednosti:
-
Zadovoljevanje naraščajočega povpraševanja po lesu in vlaknih
Z rastjo svetovnega prebivalstva in gospodarstva se povečuje tudi povpraševanje po lesu in vlaknih. Gozdni nasadi zagotavljajo nadzorovan in trajnosten vir teh virov, kar zmanjšuje pritisk na naravne gozdove. Z gojenjem hitro rastočih drevesnih vrst lahko upravljavci nasadov pridobivajo les na bolj predvidljiv in učinkovit način.
V Srbiji se je razvoj topolovih nasadov začel v petdesetih letih prejšnjega stoletja in je bil dosleden vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Razvoj lesne pridelave v intenzivnih nasadih topola in vrbe je bil pogojen z industrijskimi zahtevami po mehanski in kemični obdelavi lesa ter omejenimi proizvodnimi možnostmi v naravnih gozdovih. Na primer, kolobarjenje klonskih topolov je razmeroma kratko in traja 25 let, za razliko od hrasta, katerega cikel je precej daljši (150-160 let).
Danes intenzivni nasadi topola in vrbe v Srbiji skupno zavzemajo manj kot 2 % celotne gozdne površine s prispevkom okoli 10 % v rasti lesne količine in 15 do 18 % v gospodarskih učinkih.
-
Ohranjanje naravnih gozdov
Gozdni nasadi so strateško orodje za ohranjanje naravnih gozdov. Z zadovoljevanjem povpraševanja po lesnih izdelkih prek gojenih nasadov se pritisk na neokrnjene ekosisteme zmanjša. To pomaga ohranjati biotsko raznovrstnost in ščiti občutljive ekosisteme, ki bi jih sicer lahko izkoriščali za les in druge vire.
To velja za Vojvodino, kjer je pridelava lesa v intenzivnih nasadih do neke mere zmanjšala pritiske lesne industrije na pridobivanje surovin iz naravnih gozdov. Saditev intenzivnih nasadov topola in vrbe je potekala predvsem na površinah neporaslih gozdnih površin in naravnih vrbovih in topolovih gozdov.
-
Sekvestracija ogljika in ublažitev podnebnih sprememb
Gozdovi delujejo kot ponori ogljika, absorbirajo in shranjujejo ogljikov dioksid iz ozračja. Dobro upravljani gozdni nasadi prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb s sekvestracijo ogljika v rastočih drevesih. Poleg tega, ko se posekan les uporablja v gradbeništvu ali pohištvu, ostane ogljik shranjen v lesenih izdelkih, kar dodatno pomaga pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
V Vojvodini se je rast gozdnih nasadov povečala za približno 6-krat v zadnjih 40 letih, zahvaljujoč desetletjem dela na žlahtnjenju in uvajanju pridelave visokorodnih sort in sodobnih tehnologij, kar neposredno prispeva k višjim stopnjam ogljika sekvestracijske sposobnosti nasadov.
Gozdne plantaže in FSC certificiranje
Tako naravne kot plantažne gozdove je mogoče certificirati v skladu s strogimi načeli in merili FSC, s čimer je zagotovljeno upoštevanje FSC zahtev za odgovorno upravljanje z gozdovi. Eden od pogojev za FSC certificiran gozdni nasad je zagotovitev vsaj 10 % gozdne površine, ki naj bi bila vzdrževana in obnovljena v naravni gozd in se ne uporablja za komercialno sečnjo. Za gozdne nasade veljajo enako strogi FSC standardi kot za naravne gozdove, kar zagotavlja enako upoštevanje ekoloških, socialnih in ekonomskih interesov.
Med našim bivanjem v zeleni Vojvodini smo se srečali z dr. Miljanom Velojićem, samostojnim strokovnim sodelavcem za certifikacijo gozdov in okolja v podjetju Vojvodinašume FM in individualnim mednarodnim članom organizacije FSC. Vprašali smo ga, kaj FSC certificiranje pomeni za gozdne nasade v Vojvodini. Odgovoril je: ''Izpolnjevanje FSC zahtev je vzpostavilo zaupanje sedanjih in bodočih uporabnikov gozdnih proizvodov preko izboljšanja metod, načinov in tehnologij upravljanja z gozdovi, izboljšanjem dela in poslovanja podjetja, kar se odraža v prizadevanjih za varstvo narave, to je spodbujanjem ohranjanja biotske raznovrstnosti in drugih vrednot varstva narave v gozdovih s sonaravnim gospodarjenjem, vplivanjem na družbena razmerja z namenom izboljšanja zdravja in varnosti pri delu, povečevanjem pravic delavcev v skladu z obveznostmi, njihovo usposabljanje preko različnih izobraževanj, izboljšanje sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in lokalnim prebivalstvom ter zainteresiranimi stranmi, javnostjo in hkratno odprtostjo (transparentnostjo) delovanja, ravnanjem z odpadki, strogo nadzorovano uporabo pesticidov in drugo.''